5. POSTNA NEDELJA
ZAKON ŽIVLJENJA
20 Bilo pa je med tistimi, ki so prihajali o prazniku molit, nekaj Grkov. 21 Ti so stopili k Filipu, ki je bil iz Betsajde v Galileji, in ga prosili: »Gospod, Jezusa bi radi videli.« 22 Filip gre povedat Andreju, Andrej in Filip pa povesta Jezusu. 23 Jezus jima je odgovoril: »Prišla je ura, da se Sin človekov poveliča. 24 Resnično, resnično, povem vam: Če pšenično zrno ne pade v zemljo in ne umre, ostane sámo; če pa umre, obrodi obilo sadu. 25 Kdor ljubi svoje življenje, ga bo izgubil; in kdor svoje življenje na tem svetu sovraži, ga bo ohranil za večno življenje. 26 Če kdo služi meni, naj hodi za menoj in, kjer sem jaz, tam bo tudi moj služabnik. Če kdo služi meni, ga bo Oče počastil. 27 Zdaj je moja duša vznemirjena in kaj naj rečem? ‚Oče, reši me iz te ure‘? Ne! Zato sem v to uro prišel. Oče, poveličaj svoje ime!« 28 Tedaj je prišel glas z neba: »Poveličal sem ga in ga bom še poveličal.« 29 Množica, ki je stala zraven in to slišala, je govorila, da je zagrmelo. Drugi so rekli: »Angel mu je govoril.« 30 Jezus je odgovoril in rekel: »Ta glas ni prišel zaradi mene, ampak zaradi vas. 31 Zdaj je sodba nad tem svetom, zdaj bo vladar tega sveta izgnan. 32 In jaz bom, ko bom z zemlje povišan, vse pritegnil k sebi.« 33 To pa je govoril, da je označil, kakšne smrti bo umrl.
(Jn 12,20-33)
