"Ko so prišli iz shodnice, so se z Jakobom in Janezom takoj napotili v Simonovo in Andrejevo hišo. Simonova tašča je ležala zaradi mrzlice in brž mu povedo o njej. Pristopil je, jo prijel za roko in jo vzdignil. Mrzlica je odnehala in ona jim je stregla. Ko se je zvečerilo in je sonce zašlo, so prinašali k njemu vse bolnike in obsedence. Vse mesto se je zbralo pred hišnimi vrati. Ozdravil je veliko bolnikov z različnimi
boleznimi in izgnal veliko hudih duhov. Teh pa ni pustil do besede, ker
so vedeli, kdo je.

Navsezgodaj, ko je bilo še čisto temno, je vstal, se odpravil ven na samoten kraj in tam molil. Simon in njegovi tovariši so pohiteli za njim. Ko ga najdejo, mu rečejo: »Vsi te iščejo.« Odgovori jim: »Pojdimo drugam, v bližnja naselja, da bom tudi tam pridigal, kajti za to sem prišel.« Prihajal je v njihove shodnice po vsej Galileji, učil in izganjal hude duhove."