Spiritual 
Duhovna misel - 17. maj 2020
TVOJA BESEDA – LUČ NA MOJI POTI (Ps 119)
6. velikonočna nedelja
Evangelist Janez zbere iz Gospodovih ust in srca Jezusove zadnje nauke pred trpljenjem in smrtjo. V tistem žalostnem, temnem trenutku Jezus obljubi svojim prijateljem, da bodo, ko odide, prejeli »Tolažnika« - drugega “Zagovornika”, Branitelja, “Duha resnice”; in doda: »«Ne bom vas zapustil sirot, prišel bom k vam«. On, vstali in poveličani, prebiva v Očetu in istočasno prihaja k nam v Svetem Duhu.
Ko premišljujemo te Jezusove besede, v veri dojamemo, da smo Božje ljudstvo v občestvu z Očetom in Sinom po Svetem Duhu. V tej skrivnosti občestva Cerkev najde neizčrpni vir lastnega poslanstva, ki se uresničuje po ljubezni. Jezus pravi: »Kdor ima moje zapovedi in se jih drži, ta me ljubi. Kdor pa me ljubi, tega bo ljubil moj Oče, in tudi jaz ga bom ljubil in se mu razodel«. Ljubezen je tista, ki nas uvede v poznanje Jezusa po delovanju tega “Tolažnika”, ki ga je Jezus poslal, Svetega Duha. Ljubezen do Boga in do bližnjega je največja zapoved v evangeliju. Danes nas Gospod kliče, da velikodušno odgovorimo na evangeljski klic k ljubezni, tako da Boga postavimo v središče lastnega življenja s tem, da se damo v službo bratom, predvsem najbolj potrebnim opore in tolažbe.
Če je neka drža, ki ni niti za krščansko skupnost nikoli lahka ne samo po sebi umevna, je prav ta, da znamo ljubiti, da se imamo radi po Gospodovem zgledu in z njegovo milostjo. Včasih nasprotovanja, napuh, zavisti, spori puščajo znamenje tudi na obličju Cerkve. Krščanska skupnost bi morala živeti v Kristusovi ljubezni, v resnici pa prav tu hudič “vtakne taco” in mi se včasih pustimo prelisičiti. In pogosto gor plačajo tisti, ki so duhovno šibkejši. Koliki so se oddaljili, ker se niso čutili sprejete, niso čutili, da jih razumejo, niso se čutili ljubljene. Koliko se jih je oddaljilo na pr. iz neke župnije ali skupnosti zaradi opravljalskega ozračja, ljubosumja, zavisti, kar so tam našli. Tudi za kristjana znati ljubiti ni nikoli nekaj, kar dosežeš enkrat za vselej. Vsak dan je treba znova začeti, se v tem vaditi, da naša ljubezen do bratov in sester, ki jih srečamo, postane zrela in očiščena tistih omejenosti ali grehov, ki jo delajo samo delno, sebično, jalovo in nezvesto. Vsak dan se moramo učiti umetnosti ljubezni. Vsak dan moramo s potrpežljivostjo slediti Kristusovi šoli, vsak dan moramo odpustiti in gledati Jezusa, in to s pomočjo ”Tolažnika”, ki nam ga je poslal Jezus, Svetega Duha.
(papež Frančišek, 21. 5. 2017)
