3. POSTNA NEDELJA

TUDI MOJA DUŠA JE OČETOVA HIŠA

13 Bližala se je judovska pasha in Jezus je šel v Jeruzalem. 14 V templju je našel prodajalce volov, ovc in golobov ter menjalce denarja, ki so sedeli tam. 15 In iz vrvi je spletel bič ter vse izgnal iz templja z ovcami in voli vred. Menjalcem je raztresel denar in prevrnil mize, 16 prodajalcem golobov pa rekel: »Spravite proč vse to in iz hiše mojega Očeta ne delajte tržnice!« 17 Njegovi učenci so se spomnili, da je pisano: Gorečnost za tvojo hišo me použiva. 18 Judje so mu rekli: »Kakšno znamenje nam pokažeš, ker takó delaš?« 19 Jezus jim je odgovoril in rekel: »Podrite ta tempelj in v treh dneh ga bom postavil.« 20 Judje so tedaj rekli: »Šestinštirideset let so zidali ta tempelj, ti pa ga boš postavil v treh dneh?« 21 On pa je govoril o templju svojega telesa. 22 Ko je bil obujen od mrtvih, so se njegovi učenci spomnili, da je govoril o tem, in verovali so Pismu in besedi, ki jo je rekel Jezus. Jezus pozna vsakega človeka 23 Ko je bil med praznikom pashe v Jeruzalemu, so mnogi začeli verovati v njegovo ime, ker so videli znamenja, ki jih je delal. 24 Jezus pa se jim ni zaupal, ker je vse poznal 25 in ker ni bilo treba, da bi mu kdo pričeval o človeku; sam je namreč vedel, kaj je v človeku.

(Jn 2,13-25)