Župnija Portorož - Lucija

  • Aumenta dimensione caratteri
  • Dimensione caratteri predefinita
  • Diminuisci dimensione caratteri
Začetna stran
E-mail Stampa PDF

3. VELIKONOČNA NEDELJA

30. april - 07. maj 2017

KO JEZUSU IZROČIMO SVOJE TEŽAVE . . .

Iz svetega evangelija po Luku (Lk 24,13-35)

13 In glej, dva izmed njih pa sta prav tisti dan šla v kraj, ki se imenuje Emavs in je šestdeset tečajev oddaljen od Jeruzalema. 14 Med seboj sta govorila o vsem tem, kar se je bilo zgodilo. 15 Medtem ko sta se pogovarjala in se vpraševala, se je približal sam Jezus in šel z njima, 16 njune oči pa so bile zadržane, da ga nista spoznala. 17 Rekel jima je: »Kakšni so pogovori, ki jih imata po poti med seboj?« Žalostna sta obstala. 18 Eden, ki mu je bilo ime Kelopa, mu je odgovoril: »Ali si ti edini tujec v Jeruzalemu in nisi zvedel, kaj se je ondi zgodilo te dni?« 19 In rekel jima je: »Kaj?« Ta dva sta rekla: »Kar se je zgodilo z Jezusom Nazarečanom, ki je bil prerok, v dejanju in besedi mogočen pred Bogom in vsem ljudstvom: 20 kako so ga naši veliki duhovniki in poglavarji izdali v smrtno obsodbo in ga križali. 21 Mi pa smo upali, da je on tisti, ki bo rešil Izrael. Vrhu vsega tega je danes že tretji dan, odkar se je to zgodilo. 22 Pa tudi nekatere žene izmed naših so nas ostrašile; šle so namreč zarana h grobu 23 in, ko njegovega telesa niso našle, so prišle in pripovedovale, da so videle tudi prikazen angelov, ki pravijo, da živi. 24 In nekateri izmed naših so šli h grobu in so našli tako, kakor so žene rekle, njega samega pa niso videli.« 25 On jima je rekel: »O nespametna in po srcu kesna za verovanje vsega tega, kar so povedali preroki! 26 Ali ni bilo potrebno, da je Kristus to pretrpel in šel v svojo slavo?« 27 In začel je z Mojzesom in vsemi preroki ter jima je razlagal, kar je bilo o njem v vseh pismih. 28 Približali so se kraju, kamor so šli, in on se je delal, da gre dalje. 29 In silila sta ga, govoreč: »Z nama ostani, zakaj proti večeru gre in dan se je že nagnil.« Vstopil je, da bi ostal z njima. 30 Ko pa je z njima sédel k mizi, je vzel kruh, ga blagoslovil, razlomil in jima dal. 31 In oči so se jima odprle in sta ga spoznala: on pa je izginil izpred njiju. 32 In rekla sta drug drugemu: »Ali ni bilo najino srce v nama goreče, ko nama je po poti govoril in razlagal pisma?« 33 In še tisto uro sta vstala in se vrnila v Jeruzalem; našla sta zbrane enajstere in tiste, ki so bili z njimi; 34 in ti so pripovedovali: »Gospod je res vstal in se prikazal Simonu.« 35 Tudi onadva sta pripovedovala, kaj se je bilo zgodilo na poti in kako sta ga spoznala po lomljenju kruha.