Neko soboto je šel Gospod skozi žitna polja in njegovi učenci so spotoma začeli smukati klasje.
Farizeji so mu govorili: »Glej, kaj delajo v soboto. To ni dovoljeno!«
Rekel jim je: »Ali niste nikoli brali, kaj je stóril David, ko je zašel v stisko in je bil lačen sam in tisti, ki so bili z njim? Kako je ob času vélikega duhovnika Abjatárja stopil v Božjo hišo in jedel posvečene hlebe, ki jih smejo jesti samo duhovniki, in jih dal tudi tistim, ki so bili z njim?«
Nato jim je govóril: »Sobota je ustvarjena zaradi človeka in ne človek zaradi sobote. Zato je Sin človekov tudi gospodar sobote.«
Jezus je spet šel v shodnico in tam je bil človek, ki je imel suho roko.
Prežáli so nanj, ali ga bo ozdravil v soboto, da bi ga tožili.
Tedaj je rekel možu s suho roko: »Vstani in stopi v sredo!«
Njim pa je rekel: »Ali se sme v soboto delati dobro ali zlo, življenje rešiti ali uničiti?«
Ti pa so molčali.
Jezno jih je premeril z očmi in žalosten nad zakrknjenostjo njihovih src rekel človeku: »Iztegni roko!« Iztegnil jo je in roka je bila ozdravljena.
In farizeji so takoj odšli in se s herodovci posvetovali zoper njega, kako bi ga umorili.
Iz svetega evangelija po Marku (Mr 2,23-3,6)
