Župnija Portorož - Lucija

  • Povečaj velikost črk
  • Privzeta velikost črk
  • Zmanjšaj velikost črk
Začetna stran
E-pošta natisni PDF

17. in 18. NEDELJA med LETOM

29. julij in 05. avgust 2018

- - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - -

17. NEDELJA med LETOM

29. julij 2018

Iz svetega evangelija po Janezu (Jn 6,1-15)

Tisti čas se je Jezus prepêljal na drugo stran Galilejskega, to je Tiberijskega jezera. Za njim je šla velika množica, ker je videla znamenja, ki jih je delal na bolnikih. On pa se je vzpel na goro in tam sédel s svojimi učenci. Blizu je bila pasha, judovska velika noč. Ko je Jezus povzdignil oči in videl, da prihaja k njemu velika množica, je rekel Filipu:

»Kje naj kupimo kruha, da bodo tile jedli?«

To pa je rekel, ker ga je preizkušal; sam je namreč vedel, kaj bo storil. Filip mu je odgovóril:

»Za dvesto denarijev kruha jim ne bi bilo dosti, da bi vsak dobil vsaj majhen kos.«

Eden izmed njegovih učencev, Andrej, brat Simona Petra, mu je rekel:

»Tukaj je deček, ki ima pet ječmenovih hlebov in dve ribi, a kaj je to za toliko ljudi?«

Jezus je dejal: »Recite ljudem, naj sedejo.«

Bilo pa je na tistem kraju veliko trave. Posedlo je torej kakih pet tisoč mož.

Tedaj je Jezus vzel hlebe, se zahvalil in jih razdélil med sedeče. Prav tako je razdélil tudi ribe, kolikor so jih hoteli. Ko so se najedli, je rekel svojim učencem:

»Poberite koščke, ki so ostali, da kaj ne bo šlo v izgubo.«

Pobrali so jih torej in napolnili dvanajst košar s koščki, ki so od petih ječmenovih hlebov ostali tistim, ki so jedli.

Ko so ljudje videli, da je stóril znamenje, so govorili:

»Ta je resnično prerok, ki mora priti na svet.«

Ker je Jezus spoznal, da nameravajo priti in ga s silo odvêsti, da bi ga postavili za kralja, se je spet sam umaknil na goro.



- - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - -

18. NEDELJA med LETOM

05. avgust 2018

Iz svetega evangelija po Janezu (Jn 6,24-35)

Ko je tisti čas množica videla, da tam ni ne Jezusa ne njegovih učencev, so sami stopili v čolne, odpluli v Kafarnáum in iskali Jezusa. Ko so ga našli na drugi strani jezera, so mu rekli:

»Učitelj, kdaj si prišel sem?«

Jezus jim je odgovóril in rekel:

»Resnično, resnično, povem vam: Ne iščete me zato, ker ste videli znamenja, ampak ker ste jedli kruh in se nasitili. Ne delajte za jed, ki mine, temveč za jed, ki ostane za večno življenje in vam jo bo dal Sin človekov; tega je namreč potrdil Oče, Bog.«

Tedaj so mu rekli:

»Kaj naj storimo, da bomo delali Božja dela?«

Jezus je odgovóril in jim dejal:

»Božje delo je to, da verujete v tistega, ki ga je on poslal.«

Rekli so mu: »Kakšno znamenje boš torej storil, da bomo videli in ti verjeli? Kaj boš napravil? Naši očetje so jedli mano v puščavi, kakor je pisano: ›Kruh iz nebes jim je dal jesti.‹«

Jezus jim je dejal: »Resnično, resnično, povem vam: Ni vam Mojzes dal kruha iz nebes, ampak moj Oče vam daje resnični kruh iz nebes. Božji kruh je namreč tisti, ki prihaja iz nebes in daje svetu življenje.«

Tedaj so mu rekli: »Gospod, vselej nam daj tega kruha!«

Jezus jim je dejal: »Jaz sem kruh življenja. Kdor pride k meni, gotovo ne bo lačen, in kdor vame veruje, gotovo nikoli ne bo žejen.«

Zadnjič posodobljeno Torek, 31 Julij 2018 13:31