Župnija Portorož - Lucija

ob 50-letnici Župnije Lucija

župnijska cerkev v Luciji (danes)

notranjščina cerkve v Luciji (1923)

Prvotna oltarna slika cerkve v Luciji,

avtor: Benedetto Carpaccio

Letos praznujemo 50-letnico ustanovitve samostojne Župnije svete Lucije, zato želimo krajanom in občanom predstaviti njeno petdesetletno delovanje. V jubilejnem letu so se že odvijali razni dogodki (zlata maša nekdanjega lucijskega župnika Jožeta Ipavca, nastop MePZ Sveta Lucija), nekaj dogodkov pa bo še tekom leta, ki ga bomo zaključili 13. decembra, na praznik župnijske zavetnice svete Lucije in tudi naselja Lucija.

Skupna župnija Lucija-Portorož je bila ustanovljena leta 1968, za prvega župnika je bil imenovan Franc Prelc. Pred tem so območje župnije duhovno oskrbovali patri iz Pirana. Leta 1976 se je od nje odcepila Župnija Lucija. Prvi dve leti so novoustanovljeno lucijsko župnijo upravljali jezuiti, zatem je bil župnik pater Franc Svolšak. Od leta 1979 je župnijo vodil Jože Ipavec. Nasledil ga je Janez Kavčič, ki je leta 2006 prevzel tudi Župnijo Portorož. Od leta 2013 je Vinko Paljk župnik tako v Portorožu kot v Luciji.

Ker je v župniji tudi avtohtona italijanska skupnost, se za italijansko govoreče vernike redno opravlja vsaj del nedeljskega bogoslužja v njihovem jeziku. Ob praznikih je za vse vernike župnijska cerkvica premajhna. Župljani smo ponosni na ta kulturni biser, ki so nam ga zapustili predniki in ki ga marsikdo ne pozna. Cerkev v Luciji je namreč ena od nekdaj osmih cerkva, ki so jih v bližini solin dali zgraditi piranski solinarji.

Zagotovo je bila cerkvica v Luciji zgrajena pred letom 1541, saj je tedaj zanjo znani beneški slikarski mojster Benedetto Carpaccio, po naročilu piranskih solinarjev, naslikal oltarno podobo »Marija na prestolu z Detetom Jezusom s svetim Jurijem in Lucijo«, ki je bila kasneje prenesena v direkcijo solin in zatem v mestno hišo v Piranu. Pred začetkom druge svetovne vojne so jo italijanski umetnostni zgodovinarji (skupaj z drugimi) dali odpeljati v varni depo v Italiji. Vrsto let je bila v Beneški palači v Rimu, danes pa jo hranijo v mestnem muzeju Sartorio v Trstu.

Le upamo lahko, da se bo nekoč, kot del meddržavnega postopka vrnitve umetnin na njihove izvorne lokacije, lahko vrnila v Lucijo, vendar bodo morali biti pred tem v župnijski cerkvici zagotovljeni kulturno-varstveni pogoji, nenazadnje tudi primerne razmere, glede vlage, osvetlitve, varovanja itd. Stavba le-te je namreč sedaj v zaskrbljujočem gradbenem stanju. V nasprotnem primeru bo morala ta vrhunska umetnina primerno mesto morda dobiti v eni od obalnih galerij, ali pa v muzeju.

Arhitekturo župnijske cerkvice svete Lucije zaznamuje preprosta fasada s trikotnim čelom in preslico na vrhu, v kateri je zvon, vendar o njem ni ohranjenih pisnih virov. V baročnem oltarju, ki je delo piranskega kamnoseka Gasparja Albertinija, je slaba kopija prvotne carpaccijeve podobe.

Geslo letošnjega jubilejnega leta lucijske župnije je: »Gospod je moja luč« (Ps 27,1)