Geistig 
Duhovna misel -19. apr. 2020
TVOJA BESEDA – LUČ NA MOJI POTI (Ps 119)
2. velikonočna nedelja
V izročilu Cerkve to nedeljo, prvo po veliki noči, imenujemo “bela”. Izraz hoče spomniti na krstni obred na velikonočno vigilijo. Novokrščencem je bilo izročeno “belo”, oblačilo, da bi naznačili novo dostojanstvo Božjih otrok. Še danes delamo tako. In to belo oblačilo so v davnini nosili cel teden, vse do te nedelje, in od tu prihaja ime bela, kar pomeni nedelja, ko se odloži belo oblačilo. In ko so neofiti odložili belo obleko, so začeli svoje novo življenje v Kristusu in Cerkvi.
Je še nekaj drugega. V jubilejnem letu 2000 je sveti Janez Pavel II. določil, da to nedeljo namenimo Božjemu usmiljenju. To je bila lepa zamisel: Sveti Duh ga je navdihnil za to. Ta nedelja nas vabi, da z vso močjo ponovno zajamemo milost, ki prihaja iz Božjega usmiljenja.
Današnji evangelij poroča o prikazanju vstalega Kristusa učencem, zbranim v dvorani zadnje večerje. Jezus je, potem ko je pozdravil apostole, rekel: »Kakor je Oče mene poslal, tudi jaz vas pošiljam.« Ko je to izrekel, je dihnil vanje in dodal: »Prejmite Svetega Duha! Katerim grehe odpustite, so jim odpuščeni.« V tem je smisel usmiljenja, ki se pokaže prav na dan Jezusovega vstajenja kot odpuščanje grehov. Vstali Jezus je svoji Cerkvi izročil kot prvo nalogo lastno poslanstvo, da vsem prinese konkretno oznanilo usmiljenja. To je prva naloga: oznanjati odpuščanje. To vidno znamenje njegovega usmiljenja nosi s sabo mir srca in radost obnovljenega srečanja z Gospodom.
Usmiljenje moremo v velikonočni luči razumeti kot pravo obliko poznanja. .Poznamo skozi mnoge načine: po čutilih, po intuiciji, z razumom in še po drugih oblikah. A poznamo lahko tudi po izkušnji usmiljenja, ker usmiljenje odpira vrata uma, da bi bolje razumeli skrivnost Boga in našega osebnega bivanja. Usmiljenje nam da razumeti, da nasilje, jeza, maščevanje nimajo nikakršnega pomena, in prva žrtev je tisti, ki živi iz teh čustev, ker se odpove lastnemu dostojanstvu. Usmiljenje tudi odpre vrata srca in daje možnost, da izrazimo bližino predvsem tistim, ki so sami in zapostavljeni, ker daje, da jih čutimo kot brate in otroke istega Očeta. Pomaga tudi prepoznati tiste, ki potrebujejo tolažbo in pomaga najti primerne besede za tolažb. Usmiljenje ogreje srce in ga z sočustvovanjem in udeleženostjo napravi občutljivo za potrebe brato.
(papež Frančišek, 23. april 2017)
