Duhovna misel - 15. nov. 2020

TVOJA BESEDA – LUČ NA MOJI POTI (Ps 119)

33. nedelja med letom

Evangelij predstavi priliko o talentih. Neki človek, predno se poda na potovanje, izroči svojim služabnikom talente - denar: enemu od služabnikov izroči pet talentov, drugemu dva, zopet drugemu enega, vsakomur po njegovi zmožnosti. Služabnik, ki jih je prejel pet, je podjeten in z njimi zasluži drugih pet. Na isti način ravna tisti, ki je prejel dva, in pridobi druga dva. Medtem pa služabnik, ki je prejel enega, izkoplje jamo v tleh in skrije denar svojega gospodarja.

Ta služabnik razloži gospodarju, zakaj je tako ravnal, rekoč: »Zbal sem se in sem šel ter zakopal tvoj talent v zemljo«. S svojim gospodarjem ni v zaupnem odnosu, ampak se ga boji, in to ga zapre. Strah vedno človeka priklene in pogosto vodi v zgrešene odločitve. Strah jemlje pogum pred pobudami, vodi v to, da se človek zateče v gotove in varne rešitve, in s tem konča tako, da ne ustvari nič dobrega. Če hočemo napredovati in rasti na poti življenja, se ne smemo bati, treba je imeti zaupanje.

Ta prilika nam da razumeti, kako pomembno je, da imamo pravo predstavo o Bogu. Ne smemo misliti, da je slab gospodar, trd in strog, ki nas hoče kaznovati. Če imamo v sebi to zgrešeno podobo o Bogu, naše življenje ne bo moglo biti rodovitno, ker bomo živeli v strahu in ta nas ne bo vodil temu, kar gradi, še več, strah nas paralizira, nas izniči. Poklicani smo, da razmislimo in odkrijemo, kakšna je v resnici naša zamisel o Bogu. Že v stari zavezi se je razodel kot »usmiljeni in milostljivi Bog, počasen za jezo in bogat v ljubezni in zvestobi« (2 Mz 34,6). In Jezus nam je vedno govoril, da Bog ni strog in neznosen gospodar, temveč oče, poln ljubezni, nežnosti, oče poln dobrote. Vsekakor moremo in moramo imeti neizmerno zaupanje vanj.

Jezus nam na mnogo načinov pokaže Očetovo velikodušnost in skrbnost: s svojo besedo, s svojim ravnanjem, s svojo odprtostjo do vseh, predvsem do grešnikov, malih in ubogih; a tudi s svojimi opozorili, ki razodevajo njegovo skrb, da ne bi tjavdan zapravili svoje življenje. To je namreč znamenje, da nas Bog zelo ceni: ta zavest nam pomaga, da postanemo odgovorni za vsako svoje dejanje.

Prilika o talentih nas vsekakor kliče k osebni odgovornosti in k zvestobi, ki postane tudi zmožnost, da se neprenehoma znova podamo na pot po novih poteh, ne da bi “zakopali talent”, se pravi darove, ki nam jih je Bog zaupal, in za katere mu bo treba dati obračun.

(papež Frančišek, 19. 11. 2017)

Tvit papeža Frančiška

Velikodušnost, ki podpira slabotnega, potolaži žalostnega, lajša trpljenje, vrača dostojanstvo tistemu, ki je brez njega, je pogoj za življenje, ki je v polnosti človeško (12. 11. 2020).

Kdor moli, ni nikoli sam. Jezus nas namreč sprejme v svojo molitev, da bi mogli moliti v njem in po njem. To je delo Svetega Duha. Evangelij nas vabi, naj molimo Očeta v Jezusovem imenu. - Chi prega non è mai solo. Gesù infatti ci accoglie nella sua preghiera, perché noi possiamo pregare in Lui e attraverso di Lui. E questo è opera dello Spirito Santo. Il Vangelo ci invita a pregare il Padre nel nome di Gesù (11. 11.).

Družba se bogati z dialogom med znanostjo in vero, ki za misel odpira nova obzorja. Potrebno je, da znanstvene napredke osvetljuje luč vere, zato da bi spoštovali središčno mesto človeške osebe (10. 11.).