Duhovno 
Duhovna misel - 06. dec. 2020
TVOJA BESEDA – LUČ NA MOJI POTI (Ps 119)
2. adventna nedelja
Danes nam bogoslužje kaže vsebino adventa: to je čas, da v svojem življenju priznamo praznine, ki jih je treba napolniti, da izravnamo hrapavosti napuha in pripravimo prostor za Jezusa, ki pride.
Doline, ki je treba dvigniti, predstavljajo vse praznine našega obnašanja pred Bogom, vsi naši grehi in opuščanja (molitve in ljubezni). Hribi in griči, ki se morajo znižat, so napuh, ošabnost, nasilnost. Toda te stvari je treba vršiti z veseljem, ker so usmerjene v pripravo na Jezusov prihod.
Odrešenik, ki ga pričakujemo, zmore spremeniti naše življenje z milostjo, z močjo Svetega Duha, z močjo ljubezni. Sveti Duh namreč v naša srca vlije Božjo ljubezen, neizčrpni vir očiščevanja, novega življenja in svobode. Devica Marija je v polnosti živela to resničnost in se prepustila “krstu” Svetega Duha, ki jo je napolnil s svojo močjo. Ona, ki je z vsem svojim bitjem pripravila Kristusov prihod, naj nam pomaga, da sledimo njenemu zgledu, in naj vodi naše korake naproti Gospodu, ki prihaja (papež Frančišek, 10. 12. 2017).
Brezmadežna
Danes se zazrimo v lepoto Brezmadežne Marije. Kaj pomeni milosti polna, kot jo kličemo v zdravamariji? Da je Marija polna Božje navzočnosti. In če v njeni notranjosti prebiva Bog, ni v njej prostora za greh. To je nekaj izrednega, ker je vse v svetu na žalost okužilo zlo. Vsakdo izmed nas, ko se pogleda od znotraj, vidi temne strani. Tudi največji svetniki so bili grešniki, in vse stvari, celo najlepše, so načete z zlom: vse, razen Marije. Ona je edina neokužena, ustvarjena brez greha, da bi s svojim “da” v polnosti sprejela Boga, ki je prihajal na svet in tako začenjal novo zgodovino.
Vsakokrat ko jo priznamo kot milosti polno, ji napravimo najlepši poklon, isti, kot ga ji je dal Bog. Lep poklon, ki ji ga napraviš vsaki gospe, je ta, da ji vljudno rečeš, da izgleda mlada. Ko rečemo Mariji milosti polna, ji na nek način, a v višji obliki, rečemo tudi to. Dejansko ji priznamo, da je vedno mlada, ker se ni nikoli postarala zaradi greha. Samo ena stvar je, ki nas postara, postara od znotraj: ne leta, temveč greh. Greh postara, ker napravi srce sklerotično. Zapre ga, napravi ga negibno, stori, da ovene. A milosti polna je brez greha (8. 12. 2017).
Tvit papeža Frančiška
Pridi, Gospod Jezus, napravi budna naša raztresena srca: daj, da bomo čutili željo po molitvi in potrebo, da ljubimo. - Vieni, Signore Gesù, rendi vigili i nostri cuori distratti: facci sentire il desiderio di pregare e il bisogno di amare (4. 12. 2020).
Prvi korak vere je v tem, da Gospodu rečemo, da ga potrebujemo, da potrebujemo njegovo bližino. Ko kličemo, naj nam bo blizu, vadimo svojo budnost (3. 12.).
Božja milost spreminja življenje: sprejema nas takšne, kot smo, a nas nikoli ne pusti takšnih, kot smo (2. 12.).
Pogosto ponavljajmo značilni klic adventa: »Pridi, Gospod Jezus«. Pred srečanji, učenjem, delom in odločitvami, ki jih je treba sprejeti, v odločilnih trenutkih in v preizkušnjah: Pridi, Gospod Jezus! (1. 12.).
Advent je čas, v katerem se spomnimo, da je Bog blizu, da se je spustil k nam (30. 1.).
Moliti in ljubiti, v tem je budnost (29. 11.).
