5. NEDELJA med LETOM

JEZUS SPREMINJA NAŠO USODO

5 ¹ Ko pa je množica pritiskala za njim, da bi poslušala božjo besedo, je on stal ob Genezareškem jezeru.

² Zagledal je dva čolna, ki sta bila pri bregu; ribiči so bili stopili iz njih in so izpirali mreže.

³ Stopil je v enega izmed čolnov, ki je bil Simonov, in ga prosil, naj odrine malo od kraja;

⁴ in sédel je ter iz čolna učil množico. Ko pa je nehal govoriti, je Simonu rekel: »Odrini na globoko in vrzite svoje mreže na lov!«

⁵ Simon se je oglasil in mu rekel: »Učenik, vso noč smo se trudili, pa nismo nič ujeli; toda na tvojo besedo bom vrgel mrežo.«

⁶ In ko so to storili, so zajeli veliko množino rib, da se je njih mreža trgala.

⁷ Pomignili so tovarišem v drugem čolnu, naj jim pridejo pomagat. Ti so prišli in napolnili so oba čolna, da sta se potapljala.

⁸ Ko pa je Simon Peter to videl, je padel Jezusu k nogam in rekel: »Pojdi od mene, Gospod, ker sem grešen človek!«

⁹ Zaradi ribjega lova, ki so ga bili zajeli, je namreč obšla groza njega in vse, ki so bili z njim;

¹⁰ prav tako pa tudi Zebedejeva sinova Jakoba in Janeza, ki sta bila Simonova tovariša. Jezus pa je Simonu rekel: »Ne boj se; odslej boš ljudi lovil!«

¹¹ In potegnili so čolna h kraju, popustili vse in šli za njim.

(Lk 5,1-11)