17. in 18. NEDELJA

med LETOM

28. julij - 11. avgust 2024

Pričevalci - o. Franc Prelc

Koncert duhovne glasbe - Alan Hržica

župnijska oznanila

Iz svetega evangelija po Janezu (Jn 6,1-15)

Tisti čas se je Jezus prepêljal na drugo stran Galilejskega, to je Tiberijskega jezera. Za njim je šla velika

množica, ker je videla znamenja, ki jih je delal na bolnikih. On pa se je vzpel na goro in tam sédel s svojimi

učenci. Blizu je bila pasha, judovska velika noč. Ko je Jezus povzdignil oči in videl, da prihaja k njemu velika

množica, je rekel Filipu:

»Kje naj kupimo kruha, da bodo tile jedli?«

To pa je rekel, ker ga je preizkušal; sam je namreč vedel, kaj bo storil. Filip mu je odgovóril:

»Za dvesto denarijev kruha jim ne bi bilo dosti, da bi vsak dobil vsaj majhen kos.«

Eden izmed njegovih učencev, Andrej, brat Simona Petra, mu je rekel:

»Tukaj je deček, ki ima pet ječmenovih hlebov in dve ribi, a kaj je to za toliko ljudi?«

Jezus je dejal: »Recite ljudem, naj sedejo.«

Bilo pa je na tistem kraju veliko trave. Posedlo je torej kakih pet tisoč mož.

Tedaj je Jezus vzel hlebe, se zahvalil in jih razdélil med sedeče. Prav tako je razdélil tudi ribe, kolikor so jih

hoteli. Ko so se najedli, je rekel svojim učencem:

»Poberite koščke, ki so ostali, da kaj ne bo šlo v izgubo.«

Pobrali so jih torej in napolnili dvanajst košar s koščki, ki so od petih ječmenovih hlebov ostali tistim, ki so jedli.

Ko so ljudje videli, da je stóril znamenje, so govorili:

»Ta je resnično prerok, ki mora priti na svet.«

Ker je Jezus spoznal, da nameravajo priti in ga s silo odvêsti, da bi ga postavili za kralja, se je spet sam umaknil

na goro.