Papež Frančišek med jutranjo homilijo:
Kristjan brez veselja ni kristjan
VATIKAN (četrtek, 22. maj 2014, RV) – Veselje je »kristjanov pečat«. Tudi v bolečinah in stiskah. »Kristjan brez veselja ni kristjan.« S temi besedami lahko povzamemo homilijo papeža Frančiška, ki jo je imel danes zjutraj med mašo v kapeli Doma sv. Marte. Izpostavil je, da je kristjanu nemogoče biti žalosten, in poudaril, da je Sveti Duh tisti, ki nas uči ljubiti in nas napolnjuje z veseljem.
Preden je šel v nebesa, je Jezus govoril o mnogih stvareh. A predvsem se je zaustavljal ob »treh ključnih besedah: mir, ljubezen, veselje«, je začel homilijo sveti oče. Glede miru nam je govoril, da nam ne daje miru, kot ga daje svet, ampak nam daje »mir za vedno«. O ljubezni je velikokrat dejal, da je glavna zapoved »ljubiti Boga in ljubiti bližnjega« in v 25. poglavju Matejevega evangelija naredil skoraj »protokol«, po katerem bomo vsi sojeni. V današnjem evangeliju pa Jezus o ljubezni pravi nekaj novega: »Ne samo: Ljubite, ampak: Ostanite v moji ljubezni.«
»Krščanska poklicanost je tole: ostati v ljubezni Boga, dihati, živeti od tega kisika, živeti od tega zraka. Ostati v Božji ljubezni,« je zatrdil papež. Jezus tako zaključi pomembnost svojega govora o ljubezni in gre naprej. In kakšna je njegova ljubezen? Kakor je Oče ljubil mene, sem tudi jaz ljubil vas. »To je ljubezen, ki prihaja od Očeta. Odnos ljubezni med Njim in Očetom je tudi odnos ljubezni med Njim in nami. Nas pa prosi, naj ostanemo v tej ljubezni, ki prihaja od Očeta,« je pojasnjeval Frančišek.
Nadaljeval je, da mir ne prihaja od sveta, ampak od Jezusa. Tudi ljubezen ne prihaja od sveta, ampak prihaja od Očeta. Jezus nas poziva, da ostanemo v njegovi ljubezni. Znamenje, da »smo v Jezusovi ljubezni«, pa se kaže v »izpolnjevanju njegovih zapovedi«. Ko ostajamo v njegovi ljubezni, izpolnjevanje zapovedi prihaja same od sebe, iz ljubezni. Ljubezen nas vodi, da izpolnjujemo zapovedi kot nekaj naravnega. Korenina ljubezni vzcveti z zapovedmi. Te pa so kot nit, ki povezuje Očeta, Jezusa in nas, je dejal in nato spregovoril o veselju, ki je »znamenje kristjana«: »Kristjan brez veselja ali ni kristjan ali pa je bolan. Ni drugega. Njegovo zdravje ni dobro.«Kristjanovo zdravje se namreč kaže v veselju. Frančišek je spomnil, kako je enkrat dejal, da imajo nekateri kristjani obraz kot »vloženi feferoni«. In takšna je potem tudi njihova duša. Ti niso kristjani, je pripomnil: »Kristjan brez veselja ni kristjan. Veselje je kot pečat kristjana. Tudi v bolečinah, stiskah, preganjanjih.« Za prve kristjane pravimo, da so šli v mučeništvo, kot da bi šli na poročno slavje.
Kristjanovo veselje je tisto, ki varuje mir in varuje ljubezen. Mir, ljubezen in veselje – to so tri besede, ki nam jih zapušča Jezus. Ta mir, to ljubezen in to veselje pa nam daje Sveti Duh, za katerega je papež dejal, da je v našem življenju velikokrat pozabljen. Zastavil je vprašanje, koliko med nami nas moli k Svetemu Duhu. Sveti Duh »je dar, je dar, ki nam daje mir, ki nas učil jubiti in nas napolnjuje z veseljem. Med molitvijo smo prosili Gospoda: Varuj svoj dar. Prosili smo milost, da bi Gospod varoval Svetega Duha v nas. Naj nam Gospod podeli to milost: vedno varovati Svetega Duha v nas, tistega Duha, ki nas uči ljubiti, nas napolnjuje z veseljem in nam daje mir,« je sklenil homilijo papež Frančišek.
Besedilo je s spletne strani Radia Vatikan